Obramba pred strupenimi vsiljivkami: "Ko sem bil otrok, takšnih nevarnosti v vodah ni bilo"

Grk Pavlos Belejanis s svojega ležalnika opazuje vnuke, kako se kopajo v njegovem najljubšem zalivu. Prizor je idiličen, prežet z mirom, ki ga nedavno upokojeni voznik tovornjaka pripisuje predvsem občutku varnosti, piše Guardian.

Čez zaliv so namreč prvič namestili plavajočo pregrado. Otroci med čofotanjem in igro niso zaplavali onkraj nje. "Hvala bogu, da je tam in jih varuje," z olajšanjem pravi Belejanis. "Ko sem bil otrok, v teh vodah takšnih nevarnosti ni bilo," doda.

Nevarnost, ki je doslej niso bili vajeni, so ribe napihovalke.

Do lanskega poletja so za glavno nevarnost v zalivu, ki ločuje otok Evbejo od grške celine, veljale vijolične meduze. Lani so njihovi piki povzročili tolikšen porast poškodb med kopalci, da so imeli farmacevti v Halkidi, živahni prestolnici otoka približno 130 kilometrov severno od Aten, polne roke dela.

Prihod strupenih napihovalk z dolgimi zobmi, ki jih v Sredozemlje prinašajo podnebne spremembe, pa predstavlja povsem drugačno grožnjo. Te ribe lahko pregriznejo kost in celo kovino, zato je grški Rdeči križ v opozorilu ljudi pozval, naj v primeru ugriza takoj poiščejo nujno medicinsko pomoč, saj lahko kljunom podobne čeljusti napihovalk povzročijo hude rane in močne krvavitve.

Smrtonosni strup

Rib napihovalk se nikakor ne sme uživati, opozarjajo, saj organi in meso vsebujejo potencialno smrtonosen nevrotoksin tetrodotoksin. Ker zanj ni znanega protistrupa, lahko ta invazivna vrsta ubije ne le plenilce – zaradi česar ima v prehranski verigi skoraj neprekosljivo prednost – temveč tudi ljudi, ki jo zaužijejo.

"Naša dolžnost in glavna skrb morata biti varnost naših občanov," pravi podžupan Halkide Antonis Spanos, ki je prejšnji mesec nadzoroval postavitev plavajoče pregrade, prve tovrstne v Grčiji. "Bolje je preprečiti kot obžalovati," poudarja.

Po ureditvi dokumentacije bodo postavili še več tovrstnih pregrad. "Lani smo imeli velike težave z meduzami, tako smo zdaj ubili dve muhi na en mah. Če se pojavijo še napihovalke, bomo pripravljeni tudi nanje," je povedal podžupan.

Pravi, da telefoni na občini nenehno zvonijo, saj starejši prebivalci kličejo in sprašujejo, kdaj bodo zaščitne pregrade postavljene. "Zjutraj nas je poklicala gospa, ki je dejala, da se bo s svojimi vnuki kopala šele, ko bo pregrada nameščena," je dejal.

Podobne ukrepe so začele uvajati tudi druge občine.

63-letni Nikos Hulieris že vrsto let vodi potapljaško šolo v mestu, zadnje dni pa s svojo ekipo na morsko dno ob plažah severneje ob zalivu pritrjuje nove plavajoče pregrade.

"Potapljam se že več kot 40 let in nikoli si nisem mislil, da bom nekoč počel kaj takega," pravi. "Temperatura morja se je zagotovo zvišala, kar je ustvarilo še ugodnejše razmere za to, čemur smo zdaj priča," dodaja.

V prihodnjih tednih bodo iz Aten v regijo s tovornjaki pripeljali približno sedem kilometrov plavajočih zaščitnih pregrad.

"Mreža je zelo gosto spletena in izjemno trpežna. Ribe bi morale zelo dolgo gristi povsem isto mesto, da bi jo pretrgale, in mislim, da tega ne bodo storile," opisuje učinkovitost zaščite.

Denarna nagrada za ulov

Napihovalka vrste Lagocephalus sceleratus se je tako razširila, da jo je mogoče najti po skoraj celotnem vzhodnem Sredozemlju. V po novem prijetno toplo Sredozemsko morje je priplavala skozi Sueški prekop iz Rdečega morja, pojasnjujejo znanstveniki.

Prvi so o uničenih ulovih in raztrganih mrežah zaradi napihovalk poročali ciprski ribiči. Leta 2024 so ciprske oblasti uvedle finančne spodbude v okviru državnega programa izkoreninjanja, s katerim so iz obalnih voda odstranili več kot 103 tone teh rib.

Vodja ciprskega ribiškega urada Katerina Georgiu je za lokalni medij Sigma povedala, da se vrsta širi zaradi svoje izjemne prilagodljivosti. "Prisotnost napihovalk ni začasen pojav, temveč nova realnost, ki je ni več mogoče prezreti," je jasna.

Prejšnji teden so podoben program napovedale tudi grške oblasti. Za vsak kilogram ulovljenih strupenih rib, predanih pristojnim organom, bodo izplačale nagrado v višini 5,33 evra.

Grški ribiči, ki prav tako opozarjajo na uničene mreže in drugo ribolovno opremo, bodo v okviru akcijskega načrta, financiranega iz sredstev EU, prejeli tudi subvencije za gorivo. Program bodo sprva izvajali na Kreti in v južnem Egejskem morju. Zbrane ribe bodo, tako kot na Cipru, zamrznili in nato sežgali v državnih objektih, je povedal grški minister za kmetijstvo Margaritis Skinas, nekdanji podpredsednik Evropske komisije.

Po njegovih besedah je cilj pobude tako zaščita morskega okolja kot podpora obalnim in otoškim skupnostim, zato jo bodo najverjetneje razširili.

"Vse to prihaja prepozno," o projektih zaskrbljeno pravi 54-letni ljubiteljski ribič iz Halkide Nikos Ajaskufitis. "Noben ukrep ne bo zares učinkovit, ker je to, kar gledamo, del naravnih procesov. Morje se je segrelo, te ribe so se preselile oziroma se bodo še selile v naše vode," je prepričan. Meni tudi, da ponujena nagrada dovolj visoka, da bi se poklicnim ribičem splačalo osredotočiti na lov napihovalk.

Na različnih bregovih

Grške oblasti pa so naletele tudi na nepričakovan odpor – zagovornike te ribje vrste. Prejšnji teden je nastala skupina z imenom Pobuda za reševanje napihovalk, ki je obsodila prizadevanja za njihovo iztrebljanje. Po njihovem mnenju takšni ukrepi odpirajo "resna etična vprašanja", saj gre za bitje, ki si zasluži "zaščito in spoštovanje".

Tudi nekateri vodilni strokovnjaki za morske ribe menijo, da je odziv oblasti pretiran.

"Vse, kar poslušamo, je močno pretirano," pravi morski biolog Ioanis Batjakas z Univerze Egejskega morja na otoku Lezbos. Sam je v več kot 15 letih potapljanja videl le eno napihovalko, čeprav priznava, da so v vodah okoli Krete precej razširjene.

"Res je, imajo dolge zobe in delujejo strašljivo. Res je tudi, da povzročajo težave ribičem in uničujejo njihove mreže. Toda tako kot večina divjih živali tudi napihovalke ne napadajo ljudi. Če do tega že pride, je to zelo redko in običajno le, če jih kdo izzove. Iz vsega tega se dela veliko večjo zgodbo, kot je v resnici," poudarja.

Belejanis meni drugače, medtem ko opazuje svoje vnuke, ki čofotajo v zalivu.

"Če vprašate mene, bi morali takšne zaščitne pregrade postaviti po vsej Grčiji,« pravi. "Danes zjutraj sem tik za pregrado v vodi videl dve meduzi. Zakaj tam ne bi mogla biti tudi kakšna napihovalka? V življenju nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim vogalom," je dodal.